Teren v Halozah je zelo razgiban, saj se izmenjujejo številne doline z vrhovi in slemeni, ki odstopajo od povprečne nadmorske višine, saj ta znaša 300 – 400 metrov. Slemena imajo strma pobočja in grebene šilastega prečnega profila, iz katerih se ponekod dvigajo nizki, zaobljeni vrhovi ali manjše kope. V Halozah so zelo strma pobočja z zelo strmimi nakloni, povprečen naklon je med 10° in 20°. Takšna strmina pobočij je posledica kamninske sestave in erozijsko-denudacijskih procesov.
V ravninskem svetu prevladujejo njive, travniki, pašniki, v nekoliko dvignjenem območju pa so na blažjih nagibih njive, na strmejših pa travniki oziroma pašniki. Južna, jugovzhodna in jugozahodna pobočja nad njimi, so v višini nad 270 metrov nadmorske višine zasajena z vinsko trto.
Toplotne razmere so ugodne za rast vinske trte, saj znaša npr. srednja letna temperatura okoli 9,6 stopinj, srednja temperatura v vegetaciji 15,4 stopinje, srednja temperatura v treh poletnih mesecih pa 19 stopinj.
V Halozah imamo tipično subpanonsko podnebje, pri čemer se stopnja termične in higerične kontinentalnosti stopnjuje od vzhoda pro zahodu. Najboljši termični pogoji so na območju Vzhodnih Haloz, zato imamo tam tudi največ vinogradov. Prav tako je v Vzhodnih Halozah več sončnih dni - stopnja sončnega sevanja je višja.
Gozdnate Haloze dobijo več padavin kot Vinorodne Haloze, kar je normalno, saj se količina padavin zmanjšuje pro vzhodu. V Halozah so pogosta tudi neurja, včasih tudi s točo, in sicer predvsem v Vinorodnih Halozah. Za Haloze je značilno, da so razdeljene na dve območji glede na povprečne letne padavine. V Vzhodnih Halozah pade približno 1100-1200 mm padavin letno, medtem ko v Zahodnih Halozah pade povprečno manj padavin 1000-1100 mm letno.
Haloze so del Nature 2000 zaradi Habitatne direktive, saj na pobočjih Vinorodnih Haloz uspevajo Kukavičnice (divje orhideje), ki so drugod precej redke oziroma so že celo izginile. Na območju LAS Haloze se prepleta veliko število območij z naravovarstvenim statusom. Med njimi sta dva krajinska parka (širši zavarovani območji), 1 naravni rezervat in 6 naravnih spomenikov, 64 naravnih vrednot (državnega in lokalnega pomena) ter 8 Natura 2000 območij. Od tega dve Natura 2000 območji – SCI 3000117 Haloze – vinorodne in SCI 3000118 Boč - Haloze - Donačka gora – prekrivata 85 % naravnogeografske enote Haloze.
Poseben pomen za biotsko raznovrstnost Haloz ima tradicionalna kulturna krajina, ki je močno povezana z delovanjem človeka. Vrstno pestrost travnikov, tako vlažnih kot suhih, omogoča tradicionalna raba: redno, vendar ne intenzivno košenje, brez gnojenja, paša, travniški sadovnjaki (Zavod za varstvo narave, OE Maribor).
