Na osnovi vrednotenja izvajanja operacij v preteklem finančnem obdobju smo že sproti spremljali metodološko in načrtno evidentirali različne potrebe deležnikov, ki so izhajale iz potencialov območja. V času priprave SLR LAS Haloze 2021-2027 smo posebej pripravili obrazec za evidentiranje potencialnih projektnih predlogov, katerega smo posebej predstavljali na delavnicah v času priprave strategije in komunicirali preko spletne strani elektronske pošte ter z razgovori v pisarni vodilnega partnerja.
Izvedli smo tudi različne ankete v sklopu delavnic s katerimi smo tudi z vprašanji pridobivali različne pobude in predloge s strani deležnikov glede evidentiranja potencialov območja kakor potreb. Zbrane pobude in potrebe presegajo prevideni finančni okvir za 2 do 3 krat od razpoložljivih sredstev.
Potrebe deležnikov izhajajo iz definiranja problema konkurenčnosti in praga rentabilnosti poslovanja. Soočajo se pri realizaciji idej v praksi z majhnostjo lokalnih trgov in so prisiljeni razmišljati o prodajnih trgih izven območja LAS ali širše, kar pa pomeni relativno velik napor pri iskanju rešitev konkurenčnosti na vstopnih trgih predvsem zaradi logističnih stroškov in oddaljenosti prodajnih trgov. Zato so prisiljeni k iskanju novih rešitev pri vzpostavljanju inovativnih poslovnih modelov, ki bi izboljšali konkurenčnost in prag rentabilnosti poslovanja.
Po zbranih pobudah in predlogih smo deležnike usmerjali k skupnemu povezovanju tako znotraj sektorjev kakor med sektorji (ekonomski, zasebni, javni) in iskanju rešitev celostnega pristopa k razvoju podeželja. Tako smo predloge združili v 31 različnih pobud, ki temeljijo na potencialih območja in jih implementirali v ukrepe SLR. Aktivnosti, ki zajemajo omenjene pobude so usmerjene k izboljšanju konkurenčnosti območja LAS. Tako projektne aktivnosti zmanjšujejo stroške v vseh fazah proizvodnje in prodaje, kar zajema povezovanje deležnikov, uvajanje novih inovativnih tehnoloških in drugih rešitev, investicijska vlaganja v proizvodne procese vključno s skupnimi vlaganji.
Na drugi strani pa se nahajajo projektne aktivnosti za povečanje prihodkov na enoto prodanega proizvoda, kar zajema krepitve obstoječih kolektivnih blagovnih znamk povezanih z imenom Haloze, skupno promocijo, marketing in nastopi na prodajnih trgih.
Za izhodišča za pripravo SLR smo izhajali tudi na osnovi doseženih rezultatov izvedenih projektov in potencialnih možnosti območja LAS.
Med rezultate štejemo številna strokovna gradiva, študije, zgodovinske raziskave in razvojne podlage, ki so usmeritev v kreiranje novih projektnih idej realizacijo potencialov na območju LAS. Nekateri primeri takšnih gradiv, ki so sedaj javno dostopni so naslednji: Starejša zgodovina Zavrča, Rezultati delavnice vinogradništvo iz Zavrča, Čas Rima, Gradovi ob reki Dravi, Turški vpadi, Grad Borl arheološke raziskave v letu 2019, Monolit-rastišče vinorodnih Haloz, in druga nastala številna gradiva.
Kolektivna blagovna znaka Visit Haloze je vzpostavljena in ima osnovne temelje med deležniki na področju turizma urejene . Poročilo o posnetku stanja aktivnih nastanitvah ponudnikov za razpršeni hotel Visit Haloze vsebuje povzetek stanja, vizijo in predloge za prihodnje na tem področju.
Za nadaljnji razvoj turistične infrastrukture so že vzpostavljene razgledne točke z daljnogledi in pametnimi klopmi. Urejena je izposoja e-koles in gorskih koles. Turistična destinacija Haloze je aktivno vključena v Štajersko destinacijo v sklopu STO.
Deležniku na območju LAS Haloze so vzpostavili in registrirali kolektivne blagovne znamke kot so:
- VzH – Vinarska zadruga Haloze, ki temelji na razvoju modela ukrepov za razvoj vinogradništva v Halozah
- Visit Haloze, za področje turizma
- Suha travišča – kratka prodajna veriga za meso drobnice
Za nadaljnjo uspešno izgradnjo in implementacijo je izdelana projektna dokumentacija:
- Elaborat prometne ureditve
- Elaborat gorsko kolesarskih poti
- Vstopno izstopna mesta na reki Dravi
- Omrežje povezovalnih gorsko-kolesarskih poti Haloze
- Digitalno omrežje kolesarskih poti in pešpoti po haloških občinah v okviru operacije Turistična destinacija Haloze
- Idejna zasnova Skladiščno distribucijskega centra vinogradnikov iz Haloz
Na osnovi predhodnih strategij lokalnega razvoja in njihovo realizacijo na območju LAS Haloze 2021-2027 smo za obdobje 2023 – 2027 definirali naslednje potrebe območja:
P1 Spodbujanje diverzifikacije dejavnosti, mikro podjetništva, trajnostnega turizma in vinogradništva
Iz analize stanja na področju turizma, kmetijstva in gospodarskih panogah na območju LAS Haloze 2021-2027 beležimo trende posameznih prizadevanjih za turistično prepoznavnost tako posameznikov kot tudi širšega območja. Deležniki prepoznavajo potrebo po tem, da z različnimi spodbudami in akcijami razvijejo nove dejavnosti v objektih kulturne dediščine, kot so nočitvene kapacitete, rekreacijska infrastruktura (SPA, Wellness), vinotoče, turistične kmetije, rokodelska obrt, manjše predelovalni obrate za proizvodnjo hrane v povezavo s storitvami izvajanja kulinaričnih doživetij in druge različne storitvene dejavnosti povezane s turizmom in vinogradništvom. Predvsem se nam zdi spodbujanje turističnega razvoja območja pomembno, ker ima ta panoga multiplikativen učinek na vse ostale panoge na območju (kmetijstvo, vinogradništvo, podjetništvo…). Pomembno je spodbujanje povezovanja različnih lokalnih akterjev in prioritet, saj bomo le na tak način dosegli multiplikativen učinek. Urbana središča LAS Haloze želimo razviti predvsem v smislu centrov za razvoj turizma za večje skupine (zaradi lažje dostopnosti in ostale infrastrukture), ostalo območje pa za obisk manjših skupin ali posameznikov. Ker imamo na področju turizma že obstoječe produkte (VTC 11, pohodne poti, rekreacijska infrastruktura, kulturne dvorane ipd.) je ključnega pomena za razvoj krepitev že obstoječih produktov in vključevanje vseh starostnih skupin v aktivnosti, da celotno območje tržimo pod skupno blagovno znamko Haloze.
Vinogradništvo v Halozah ima zelo dolgo tradicijo in ker nas naravne danosti območja uvrščajo med 5% najboljših vinorodnih pokrajin, je naš cilj in hkrati velik izziv ohraniti vinogradništvo kot eno izmed vodilnih panog v Halozah ter zaustaviti še nadaljnje zaraščanje vinogradniških površin. Sama obdelava vinske trte in pridelava grozdja je na tem območju podvržena ročni obdelavi, saj je zaradi konfiguracije terena zelo otežena strojna obdelava, kar pa posledično pomeni tudi višje stroške in nekonkurenčnost pridelovalcem iz drugih, ugodnejših vinogradniških leg. Če zadevo pogledamo z druge strani, nam ročna obdelava prinaša grozdje in kasneje vino višje kakovosti, za katero pa lahko zaračunamo tudi višjo ceno. Izziv, kako torej ohraniti vinogradništvo na območju Haloz kljub neugodnim tržnim razmeram je v povezovanju in uvajanju digitalizacije in inovacij v procese pridelave in proizvodnje vina.
P2 Razvoj ekosistemskih storitev za proizvodnjo hrane višje kakovosti
Območje LAS Haloze 2021-2027 spada med gorska območja. Kar pomeni v našem primeru težjo obdelavo kmetijskih površin predvsem zaradi strmin in tankega sloja prsti zemlje. Posledično je na strmih površinah tudi krajša rastna sezona predvsem za travinje. Zato je na območju intenzivno kmetovanje zelo oteženo ali pa omogoča takšno kmetovanje le nekaj kmetijam, ki pa se srečujejo z zelo veliko konkurenco na prodajnem trgu in težavo z zagotavljanjem dovolj velikih količin proizvodov za uveljavljanje na prodajnem trgu. Z razvojem ekosistemskih storitev in uveljavljanjem proizvodnje hrane po agroekoloških načelih vključno z ekološkim kmetovanjem lahko pridemo do proizvodnje hrane višje kakovosti ter s tem tudi pozitivno vplivamo na biotsko pestrost in uveljavljenje zaščitenih Natura 2000 območij v očeh kupcev, ki so pripravljeni plačati več za hrano višje kakovosti. Predvsem so izražene s strani deležnikov pobude po pridelavi jedilnega grozdja in stranskih produktov iz grozdja, pridelavi različnega sadja in produktov iz sadja vključno iz visokodebelnih dreves, kjer je možna dvojna raba kmetijskih površin za pridelavo travinja ali paše in sadja. Na območju so ugodni pogoji za sadje kot so: češnje, slive, marelice, breskve, jabolka, hruške, nešplja, skorš in nasadi orehov, kostanjev in lešnikov. Obstajajo tudi možnosti za pridelavo bezga in jagodičevja. Na strmih suhih traviščih, ki predstavljajo pomemben del kmetijskih zemljišč v Halozah je možna le ekstenzivna raba z uvedbo kontroliranje paše po čredinkah predvsem goveje živine in drobnice za proizvodnjo mesa višje kakovosti ali produktov iz mleka, kot so siri, namazi, jogurti ipd…
Potreba P2 je tesno povezana s vsemi ostalimi potrebami P1,P3 in P4, saj, če želimo hrani višje kakovosti pridobiti dodano vrednost jo je potrebno tudi predelati v končni kvaliteten proizvod s katerim se na trgu bo lahko dosegla višja cena in ta proizvod zaradi geografskega »zaščitenega« porekla in pridelave po agroekoloških načelih, ne bo konkuriral klasičnim prehrambnim proizvodom iz globalnih trgov.
S strani čebelarjev se vključujejo številne potrebe in priložnosti povezane s pridobivanjem medu in njegovo predelavo v končne produkte. Gre pa tudi za sintezo sodelovanja med sadjarji, ki potrebujejo čebelarje in čebele za opraševanje cvetov na sadju.
P3 Povezovanje v kratke dobavne in prodajne verige
V zadnji finančni perspektivi se je na območju LAS Haloze 2021-2027 vzpostavilo več različnih kratkih dobavnih in prodajnih verig na področju turizma, vinogradništva in rejcev drobnice. Dobra prakse se kaže v povezovanju v kratke verige med vsemi tremi sektorji, ker iščejo skupne rešitve za nabavo skupne opreme, proizvodnih-predelovalnih prostorov, skupnih strojev, priključkov, souporabo večnamenskih prostorov, skladišč z različnimi modeli upravljanja in uporabe. Na osnovi tega jim uspeva, da zmanjšajo stroške pridelave in proizvodnje. Na drugi strani pa povezovanje v krtke prodajne verige pomeni krepitev kolektivnih blagovnih znamk in doseganje večje prepoznavnosti na prodajnem trgu in višje cene na enoto proizvoda. Sem štejemo tudi skupna distribucijska skladišča, logistične poti, prodajne police in prodajna mesta.
P4 Spodbujanje in uvajanje digitalizacije v poslovne procese na vseh nivojih
Z uvajanjem digitalizacije v vse faze poslovnega procesa je bila izražene zelo velika potreba. Sem vključujemo tudi usposabljanja in izobraževanja na področju uvedbe in uporabe digitalizacije tako pri proizvodnji hrane kakor v vseh drugih dejavnostih kot so turizem in druge storitvene dejavnosti. Uporaba novih tehnologij v kmetijstvu je lahko bistvenega pomena za obstoj ekstenzivnega kmetovanja predvsem na območjih kot so gorska območja. Izražene so bile konkretne potrebe po uvajanju digitalizacije v vinogradništvu od spremljanja osnovnih vremenskih in klimatskih parametrov, do spremljanja razvoja bolezni v vinogradih do uporabe novih tehnoloških robotskih rešitev z avtomatskim ali daljinskim upravljanjem za različna tehnološka opravila v vinogradu ali kasneje v kleteh, polnitvah in prodajnih policah skozi spremljanje porekla vsebine same steklenice. Podobno velja pri sadjarstvu, reji goveje živine in drobnice ter čebelarstvu.
Na področju storitvenih dejavnosti predvsem turizma in nočitvenih kapacitet je bila posebej izpostavljena uporaba novih načinov prodajnega rezervacijskega sistema za namene razpršenih hotelov ter upravljanja takšnih nočitvenih kapacitet in drugih turističnih kapacitet. Na področju kulturne dediščine je digitalizacija priložnost za nadaljnji razvoj in obstoj kulturne dediščine z uvajanjem virtualne resničnosti in razvojem novih produktov za doživetje obiskovalcem kulturne dediščine.
Z uspešno implementacijo digitalizacije v poslovne procese bodo deležniki s tem lahko ustvarili vitkejše poslovne modele, ki bodo dajali možnost ustvarjanja novih delovnih mest in konkurenčno prednost na trgu.
