Kmetijstvo in kmetijske površine so navkljub omejenim pogojem in težavnosti terena z velikimi nagibi (gorsko območje), pomemben, tradicionalen, a zaradi spreminjajočih se razmer in zakonodaje, zelo negotov in ekonomsko slabše vzdržen vir preživljanja. Pogoji pridelave so zahtevni, kar zahteva posebne tehnike in tehnologije, pa tudi znanja. Takšna pridelava je draga, ekstenzivna, pa vendarle prav kmetijstvo in obdelava teh površin vzdržuje urejen izgled kulturne krajine in preprečuje prekomerno zaraščanje. Obdelana območja so zato bolj atraktivna, predvsem ko govorimo o turizmu.
Povprečna kmetija je v LAS Halozah manjša za 2 ha v primerjavi s Slovenijo. Delež KZU je na območju LAS Haloze 26% in večji kot je je povprečje v Sloveniji (23%). Iz podatkov tudi razberemo, da je delež vinogradniških površin v LAS Haloze (6,5%) v primerjavi s Slovenijo zelo visok in sicer dvakratnik povprečja v Sloveniji. Vinogradništvo in vinarstvo predstavljata tradicionalno temelj dohodka z dodano vrednostjo v kmetijstvu na območju LAS Haloze.
Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) so njive, vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki (intenzivni ter ekstenzivni), oljčniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in matičnjaki, ki jih obdelujejo kmetijska gospodarstva, pri čemer lastništvo ni pomembno. KZU v letih 2000 do 2020 na območju LAS Haloze so se zmanjšala za nekaj več 500 ha, kar pomeni, da leta 2020 je na območju LAS Haloze 94% KZU površin, ki jih je bilo leta 2000. Ta trend delno sledi tudi slovenskim številkam, a vendarle je zmanjšanje v LAS Halozah mnogo večje. Največje zmanjšanje KZU v odstotkih beležita Občina Zavrč in Cirkulane. Občina Zavrč ima 84% KZU napram leta 2020 in Občina Cirkulane 86% KZU površin, ki so bila pred 20 leti. V Občini Podlehnik je edina občina, ki so v 20 letih povečali KZU in sicer za 43ha kar pomeni 5% več kot pred 20 leti.
Vinogradništvo in vinarstvo sta v Halozah pred obema svetovnima vojnama v povezavi z različnimi lastniki vzpostavljala pomembne trgovinske povezave s celotno Evropo, pa tudi preko Atlantika. Zaradi revolucije se je po drugi svetovni vojni popolnoma porušil celoten sistem, v zadnjih letih pa so tudi nekdanji kombinati in socialistična miselnost prispevali k temu, da je vinogradništvo izgubilo svoj potencial in tudi ekonomiko. Struktura lastništev pa se vzpostavlja na novo z nosilci, ki so kompetentni, vinarji pa so potencial in lažjo pot od tehnologije do trženja prepoznali tudi v povezovanju. Sortna sestava vinogradov je zelo pestra, področje prideluje številna vina, pri nekaterih pridelovalcih tudi izjemnih kakovosti.
Površine vinogradov v LAS Haloze so v obdobju od 2000 do 2020 zmanjšanje za približno 100ha, ter posledično zmanjšanje vinogradniških kmetijskih gospodarstev za 165. Pri predstavitvi teh podatkov bi bila potrebna še dodatna analiza saj je razvidno, da je leta 2010 bilo 643 ha vinogradov kar je več kot lata 2000 in v tej fazi nimamo posebne obrazložitve glede na razpolagane podatke. V Občini Zavrč in Občini Videm je več vinogradniških površin kot jih je bila leta 2000. V ostalih občinah pa je manj.
Predvsem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da vinogradništvo v Halozah se nahaja pod ekstremnimi obdelovalnimi pogoji saj je več kot 75% vseh vinogradniških površin v Halozah pod nagibom več kot 31%, kar predstavlja 8,2% vseh vinogradniških površin z nagibom nad 31% v Sloveniji, ki pa v Sloveniji predstavljajo 32,6% vseh vinogradniških površin.
Iz strukture kmetijskih gospodarstev po velikosti je razvidno, je največ KMG na območju LAS Haloze velikih med 2-5 ha in sicer 587, kar predstavlja 40% vseh KMG na območju LAS Haloze. V finančni perspektivi 2014-2020 je bil podan v sklopu SLR poseben poudarek na ekološkem kmetijstvu, saj je v merilih za ocenjevanje prispelih vlog na javne pozive bilo uvedeno posebno dodatno točkovanje za vlagatelje, ki so spodbujali ekološko kmetovanje v fazi pridelave, predelave ali trženja in prodaje.
